| In viktorja dobi... |
|
|
![]() |
| torek, 23. marec 2010 | |||
Po besedah voditelja podelitve viktorjev Tadeja Toša se je v dvorani Cankarjevega doma zbrala vsa slovenska smetana – od sladke do kisle. In v tem duhu, torej od sladkega do kislega, je izzvenela letošnja prireditev. Sladko je bilo vsekakor to, da je dvorano, drugače kot marsikatero leto doslej, večinoma prevevalo pozitivno razpoloženje. Kislost pa je prevladala ob nekaterih precej neprimernih in tudi slabo sprejetih duhovičenjih; zlasti tistih, ki so se poigravale s pasjo tematiko, in tistih, ki so zadišale po nestrpnosti.
Sicer pa se je občinstvo pridno odzivalo v navijaškem slogu, kot si je na začetku zaželel voditelj. Gledalci so očitno (po izkušnjah pravzaprav presenetljivo) utišali svoje mobilne telefone, ki med prireditvijo niso množično zvonili, kar tudi povabljenih iz Mobitela, generalnega sponzorja podelitve, ni preveč žalostilo, je pa bilo v dvorani pogosto slišati glasno hihitanje relativno neznanih blondink, ki so s svojim vedenjem tako dajale potuho in upravičevale voditeljeve rahlo šovinistično obarvane šale o ženskih lastnostih. Ampak takšne so pač zakonitosti odrskega humorja in stand up komedija je bila navsezadnje rdeča nit letošnje podelitve. Zato so predvsem nekateri podeljevalci, ki niso startali na prvo žogo, ostali v »ofsajdu«, če ostanem pri nogometnem žargonu, in šli z odra v takojšnjo pozabo tega večera. Več o zakulisju podelitve viktorjev v reviji Jana št. 12, izid 23. marec 2010. Tekst: Simona Furlan, foto: Mitja Ličar | |||
Nihče ni dolžan storiti več, kot je mogoče.