Če bodo znanstvene raziskave ovrgle škodljive zdravstvene učinke, bo kmalu mogoče jesti sladice brez omejitev, saj stevija ne vsebuje kalorij.

Liste rastline stevija uporabljajo domačini v Paragvaju in južni Braziliji že stoletja. Sladka rastlina nosi še druga imena, in sicer: sladka zel, medeni list, yerba dulce, erva doce, ka’a-he’e, zuca-ka’a in ka’a-yupe. Že od leta 1700 naprej so jo paragvajski domorodci uporabljali za sladilo, kot prigrizek in v zdravstvene namene. V dvajsetem stoletju pa so rastlino kultivirali in novica o njej se je razširila po svetu. Prišla je tudi do Slovenije, vendar je naša zakonodaja za zdaj še ne dovoljuje uporabljati.

Kje se skriva nevarnost?
Znanstveniki so dokazali, da prevelika količina steviosida, glavne sestavine rastline, lahko vpliva na absorpcijo ogljikovih hidratov in zato moti presnovo in pretvorbo hrane v energijo. Dobra stran pa je, da je bilo to dokazano samo pri živalih, in ne pri ljudeh. Enaka težava je pri dokazovanju, ali povzroča raka. Steviol se je pretvoril v mutagene spojine, ki bi lahko spodbujale to bolezen. Kot smo že omenili – to se pojavi pri živalih, in znanstveniki še ne vedo, če bi se isto zgodilo v človeških celicah.
Zelo zanimivi so tudi zapisi, ki pravijo, da so paragvajski domorodci uporabljali stevijo za kontracepcijo, kar je seveda tudi eden glavnih razlogov za dvom o varnosti njene uporabe v prehrani. Evropski znanstveniki navajajo možne škodljive stranske učinke na moški reprodukcijski sistem, spet pa je treba opozoriti, da to ni bilo niti dokazano niti preizkušeno pri ljudeh. »Leta 2000 je bila izdana odločba, ki prepoveduje prodajati rastlino pa tudi posušene liste rastline Stevia Rebaudiana Berton kot novo živilo ali nove živilske sestavine,« so nam sporočili z Ministrstva za zdravje. V Sloveniji torej nista dovoljeni trženje in uporaba omenjene rastline kot živilo ali kot živilska sestavina.

Drugje ni prepovedana
Drugje po svetu pa je stevija del velike živilske, kozmetične, estetske in zdravstvene industrije. Uporaba narašča ne samo kot nadomestek za sladkor, ampak tudi v posebni prehrani, kot jo potrebujejo bolniki s sladkorno boleznijo, z visokim holesterolom in trigliceridi, rastlina je zanimiva predvsem za tiste, ki pazijo na svojo telesno težo. Je topna v vodi in kar tristokrat slajša od navadnega sladkorja. Različne tehnike predelave rastline v prah dajejo različne okuse. Je tudi močan baktericid in analgetik, nekaj raziskav pa je poročalo tudi o antimikrobni dejavnosti v zobeh in proti kandidi.
Prav tako ne proizvaja kislosti v želodcu, ki je zelo pogosta pri navadnem sladkorju. Žvečenje svežih listov te rastline pusti v vaših ustih dolgotrajen in močan sladek okus. Ker pa je bolj malo koristi od tovrstnega uživanja, jo prej posušijo in predelajo. Suhi listi menda dajo še več sladila kot surovi.

Največji potrošniki so Japonci
Veliko držav dovoljuje uporabo stevije v različne namene. Nekateri jo vključujejo v živila, drugi jo dovoljujejo samo kot dietni izdelek, tretji kot okrasno rastlino. Združene države Amerike so jo leta 1991 dovolile kot ne preveč varen dodatek k prehrani, prepovedali pa so njen uvoz. Predlani so soglasje v ZDA in v Mehiki dobila nekatera podjetja, ki proizvajajo živila in pijače.
Nedavno so njeno uporabo odobrili v Franciji, vendar ne v celoti, samo za izvleček z imenom Reb A, ki je dovoljen v nekaterih pijačah in živilih.
Največji porabnik stevije pa je Japonska. Na leto je proizvede kar 50 ton in že več kot trideset let pomeni skoraj polovični delež med sladili. Naravno okolje te rastline sta Paragvaj in Brazilija, saj potrebuje za uspešno rast poleg veliko nege še veliko sonca in težko prenaša temperature pod pet stopinj Celzija.

V Sloveniji le okras na vrtu
Pri nas lahko kupite semena ali sadike te rastline, vendar bi vas morali pri nakupu opozoriti, da rastline ne smete uporabljajte kot sladilo zaradi zdravstvenih dilem. Cene sadik se gibljejo od 3 do 8 evrov, semena pa so na voljo za okoli 3 evre.
Stevijo v kapljicah ali v prahu lahko naročite po spletu, kjer ima precej visoko ceno, kupiti jo je mogoče tudi v nekaterih zeliščnih lekarnah v Avstriji in Italiji.