Javorjev sirup dobimo tudi v naših trgovinah.

Javorjev sirup delajo iz javorjevega drevesnega soka. Tega segrevajo, da voda izhlapi, in kar ostane, je javorjev sirup. Za liter sirupa je potrebnih 40 litrov drevesnega soka. Najbolj znani pridelovalci javorjevega sirupa so Kanadčani, takoj za njimi pa Američani. V Kanadi rastejo največji javorji na svetu, poleg tega jih imajo največ. Javor je kanadski nacionalni simbol, list je upodobljen tudi na njihovi zastavi. Sirup delajo že stoletja, saj so ga izdelovali že domorodci in so ga uporabljali približno tako kot danes.
Javorjev sirup je eno najkakovostnejših sladil in vsebuje približno 20 odstotkov manj kalorij od drugih, prav tako bolj zdravih sladkorjev (na primer medu). Edino melasa ima še manj kalorij.
Vendar strokovnjaki javorjevega sirupa ne priporočajo zaradi nizke kaloričnosti, temveč zato, ker vsebuje celo množico hranil, ki zelo koristijo človeškemu telesu. Na prvem mestu je mangan, zelo pomemben mineral, ki spodbuja delovanje encimov, vpletenih v proizvodnjo energije in v delovanje obrambnega sistema, predvsem antioksidantov, ki uničujejo proste radikale. Kot je znano, so prosti radikali vpleteni v nastanek številnih bolezni, predvsem raka. Poleg tega mangan pomaga pri sproščanju spolnih hormonov. Zato so javorjev sirup že v preteklosti uporabljali za zdravljenje neplodnosti. Javorjev sirup poleg mangana vsebuje cink, prav tako izredno pomemben mineral, ki med drugim varuje srce. Vsebuje še maščobne kisline omega-6, ki jih naše telo ni sposobno samo tvoriti in jih moramo dobiti s hrano. Te maščobne kisline so pomembne za zdravo in lepo kožo, lase in nohte, pa tudi za zdrave in močne kosti ter za dobro delovanje presnove. Pomanjkanje maščobnih kislin omega-6 povzroča izpuščaje na koži, vneto in razdraženo kožo (tudi na lasišču), dermatitis, pa tudi neplodnost in nesposobnost telesa, da se bojuje proti okužbam in da se rane celijo.
V javorjevem sirupu najdemo tudi kalcij, kalij, magnezij, fosfor, železo, vitamina B5 in B6 in nekatere druge vitamine iz skupine B (riboflavin, niacin, folno kislino). Javorjev sirup ima zelo malo maščob, holesterola in natrija.
Stopnje javorjevega sirupa
Javorjev sirup dobimo tudi v naših trgovinah. Zato je dobro poznati stopnje javorjevega sirupa (grades), s katerimi ga označujejo. Kanada in ZDA imata za to posebne standarde, vendar to označevanje ni povsod obvezno. Pri nas lahko večinoma dobimo sirup stopnje A, kar pomeni, da je svetlejše barve in milejšega okusa. Nekateri poznavalci pravijo, da je to sirup, pri katerem je najbolj mogoče oziroma verjetno, da so mu proizvajalci tudi kaj dodali.
Američani ločujejo tri stopnje A (light, medium in dark, svetle, srednje in temno rjave barve) ter stopnjo B. Lahko pa najdemo tudi sirup, označen s stopnjo C, ki prav tako sodi med temnejše. Če pridelujejo sirup po starem načinu, brez kemije, so stopnje povezane le s tem, kdaj je bil sok pobran iz javorjevih dreves. Zgodaj spomladi je namreč svetlejše barve, pozneje je temnejši. S tem je povezan tudi okus. Najmilejšega okusa je sirup stopnje A, B in C pa sta precej močnega okusa (in tudi manj verjetno je, da so jima kaj dodali). Zato poznavalci priporočajo, da za zdravje raje uporabljamo sirup stopnje B ali C oziroma D (ta je zelo redek), za prelivanje palačink pa je povsem dober sirup stopnje A. Na spletnih straneh kanadskih in ameriških proizvajalcev lahko preberemo, da stopnja ne pomeni kakovosti, temveč le barvo in okus sirupa. Poznavalci se s tem ne strinjajo in pravijo, da je »pravi« oziroma »boljši« sirup temen in stopnje B, C ali D.