Vse poti vodijo vame
Na mizi kraljujeta presna gibanica in bio jabolčna pita, narejena s kamutovo moko, sladkana z mesquitom in posuta s svežimi malinami. Poleg veliki kupi zapiskov pa skic, na katerih so smešni strički s številnimi razvejanimi cestami na telesu in rdeče označenimi pikami.
Meridiani in zdravilne akupunkturne točke.
Sladkosned je in vse v/o vesolju ve.
Pred enajstimi leti sem bila popolna začetnica v novinarstvu, on pa v poučevanju, a ko sem ga prvič srečala, sem tudi jaz vedela.
Po vsem svetu sem potovala, spoznala izjemne učitelje, fenomenalne modrece, sloveče guruje – a vsi skupaj niso premogli toliko znanja in razumevanja narave, kot ju ima, neguje in nadgrajuje Dušan. To sem mu tudi povedala. Pozneje je dobil priznanja tudi od drugih, postal je veliki mojster taoistične medicine, tajči, či gong in dao yin vadbe in metafizike (klasični Feng Shuei, BaZi-kitajska astrologija, branje obraza …), najboljši učenec 15. generacije Wudang-Pai in eden izmed redkih živečih mojstrov, ki ima vpogled v znanje osmih posebnih pomlajevalnih kanalov.
Zame je poleg vsega naštetega najboljši pripovedovalec smešnic na tem planetu in nekdo, ki me najbolj pozna, čuva, podpira in ve, kje sem doma.
Ki me pušča samo, ker je to edini način, da je napredovanje resnično in zdravo.
Nikoli ne »šparava« drug drugega. Zato se tako zelo razumeva.
Stopa po klasični taoistični poti in se drži starodavnih izročil, mene pa zanima tudi medicina »over-the-edge« ter najnaprednejša pomlajevalna spoznanja – in iz zlitja njegovega in mojega znanja se rojevajo čarobna sodelovanja.
Danes sva se dobila zato, ker sem si zamislila, da Face Force Yoga več ne bo narejena »samo« z upoštevanjem pretoka glede na solarni in lunarni čas, ampak bo še bolj sistematično in natančno uporabljala cikle narave in kazala, kako ob pravem času početi prave stvari, torej bom vsako vadbo sestavila tudi s pozornostjo na premikih zvezd – zaradi česar se bo še globlje vstopalo v telo in aktiviralo procese samozdravljenja ter pomlajevanja.
Na prste ene roke lahko preštejem strokovnjake, ki bi mi to zamisel lahko pomagali uresničiti (računanje tega je izjemno zahtevno in obsežno) in zdaj se mi do ušes in zvezde severnice smeji, ko vidim izpisane kalkulacije. Dušan se je vse poletje in jesen ukvarjal s tem.
In zdaj sva kot otročka: neskončno navdušena, ko odkrivava kakšna čista matematika in fizika sta nabiranje in razumevanje življenjske energije.
Vsakič, ko spoznam kakšno novo zdravilno točko, kar ploskam in vriskam od veselja – danes sem se spoprijateljila z eno za obnovo DNK; pa z drugo, ki je akupunkturna zakladnica in obnavlja kostni mozeg; ter s tretjo, ki poveljuje enemu izmed posebnih kanalov, ki oskrbujejo dvanajst glavnih meridijanov z življenjsko esenco in krvjo ter zagotavljajo dolgoživost in pretočnost. Juhu.
Bolj vstopam v te točke, bolj vstopam vase. Bolj živim zase. In bolj razumem Dušana, zakaj nikoli ne komplicira. Ampak se samo smeji, odpira in nabira.
Včasih sem bila tako zelo užaljena, ker se ni zavedal resnosti in dramatičnosti kakšne težave, ki me je pestila. Jokala sem in se jezila.
Ampak nikoli dolgo. Tudi, če sem poizkušala, ni šlo. Pred približno mesecem sem ga poklicala v navalu krokodiljih solz, hlipala sem, smrkala ter se sama sebi smilila.
»Jojjj, Sončica – res oprosti, ker te prekinjam,« mi je rekel, »nekaj nujnega je. A lahko počakaš eno minuto? Takoj se vrnem!«
Čakala sem. In se spraševala.
»Evo, pa sem nazaj,« se je veselo oglasil.
»Kaj pa je bilo tako zelo pomembnega, da si me sredi joka pustil?« me je zanimalo.
»Po dežnik sem šel. Tako se cmeriš, da bi bil sicer moker do kosti. Hihi.«
Seveda sem se smejala z njim. In v tej sproščenosti sama našla odgovore, kako rešiti tisto, kar se mi je zdelo tako zelo zapleteno – bilo je zamegljeno samo s skrbmi.
Življenje je res tako zelo preprosto. Čarobno smešno. In prosto.
Mmmmm, je dobra gibanica. Jaz sem pa nedvomno velika kuharska mojstrica.
»Oblaček, a veš, kateri je najboljši nasvet, ki si mi ga kadarkoli dal?« poizvedujem.
»Pojma nimam,« pomežikne.
Ko sem bila marca tako zelo žalostna zaradi mami in zdaj nekdanjega moža. Pa nisem vedela, kaj naj naredim. Presenetil si me z vprašanjem: »A veš kaj piše v Koranu, kje morajo hoditi ženske?«
»Za moškim,« sem izstrelila.
»Kakšen je pa vrstni red v Sarajevu?« te je zanimalo.
»Obraten. Najprej hodi ženska, nato pa moški. Zaradi min. Da ona stopi nanje.« Poznam ta vic.
»V njem je tvoja rešitev. Sončica, ne pobiraj min od drugih. S sabo se ukvarjaj. Nikomur ne pomagaš, če jih. Vsakdo ima svojo pot in tvoja tovrstna ljubezen nikomur ne bo prehodila niti enega koraka, samo tebe bo razstrelila. Pusti. Spusti. Glej. Ne usmerjaj. Ne povej, dokler se te ne prosi za nasvet. Pa še potem ostani usmerjena v svoj svet.«
Ostajam. Vstajam. In šele tako lahko pravo ljubezen razdajam.
Hvala, Oblaček.
Piše: Savina A. Ritter Jana št.: 44/ 2011
www.faceforceyoga.com
|
