Danes tetoviranje in pirsing postajata vse bolj priljubljen način okraševanja telesa in izražanja človekove individualnosti.

Ne eno ne drugo ni izum sodobne družbe. Tetoviranje in okraševanje različnih delov teles z uhani je bilo znano že prvotnim družbam. A sami pogledi na to so se skozi čas močno razlikovale. Nekako smo se oddaljili od časov, ko smo tetoviranje in prebadanje delov telesa pripisovali zgolj raznim skupinam, ki so tako ali drugače izstopale od navadnega in pričakovanega povprečja. Danes tetoviranje in pirsing postajata vse bolj priljubljen način okraševanja telesa in izražanja človekove individualnosti.

V nasprotju s tatuji lahko pirsing odstranimo v kateremkoli trenutku
Prebadanje telesa je staro skoraj toliko kot človeštvo, vendar razmah doživlja šele zadnjih dvajset let. Gre za okraševanje telesa z uhani, ki se jih dandanes lahko vstavi že tako rekoč kamorkoli - tudi na bolj neobičajna mesta, kot so vrat, gleženj in celo kožica med prsti. Preden se odločite za poseg na telesu, je dobro vedeti nekaj osnovnih pravil in napotkov, s katerimi poskrbimo za čim boljše celjenje in se izognemo morebitnim vnetjem. Tako bo pirsing videti lepše, vi pa boste z njim zadovoljnejši. Imeti uhan ne pomeni nujno vseživljenjsko odločitev, saj ga lahko kadarkoli odstranite. Kljub temu je treba premisliti o mestu nakita, saj za vsako obstaja nekaj plusov in minusov.

Ko izbirate studio, bodite pozorni na nekaj dejstev, ki največkrat odločajo o kakovosti storitve in usposobljenosti zaposlenih.

- Studio mora biti čist in urejen.

- Sprejemnica naj bo ločena od mesta, kjer prebadajo. Ta prostor naj ima zaveso ali kakšno drugo pregrado, ki radovedne poglede drugih strank loči od tistega, ki se mu pravkar vstavlja nakit.

- Preverite opremljenost. Ali kje vidite umivalnik in sterilizator ali ima mojster na voljo rokavice, medicinske gaze ali večje obliže?

- Vprašajte po usposobljenosti tistega, ki vam bo vstavljal uhan. Pomembno je, da ima opravljeno licenco za delo, izkušnje in da redno obiskuje seminarje o stroki in s tem nadgrajuje znanje. Pred posegom naj razloži postopek, in če vam karkoli še ni dovolj jasno - vprašajte. Pozanimajte se, kako je ob poznejših težavah in vnetjih. Dober mojster vas bo vedno sprejel in vam svetoval tudi takrat, ko od prebadanja mine že nekaj časa.

- Pred prebadanjem bodite pozorni na drobni pribor. Igla naj bo sveža, po možnosti pravkar odprta pred vami. Klešče naj bodo sterilne, prav tako nakit. Izvajalec si mora umiti roke in nositi rokavice.

- Če naštetega ne vidite in mojster ni pripravljen odgovarjati na vsa vprašanja ali pa imate občutek, da nekaj ni v redu, se obrnite in zapustite studio. Kadar je poseg storjen neprofesionalno in okolje ni sterilno, je veliko možnosti za poznejše zaplete, kot so vnetja, gnojenje, lahko pa se okužite z različnimi vrstami hepatitisov.

Kako poskrbimo za novonastali pirsing?
Nov pirsing je pravzaprav rana, za katero je treba primerno skrbeti. Ob zadostni higieni se močno zmanjša možnost za vnetja in gnojenje, pirsing se bo tako tudi hitreje in bolje zacelil. Prva in najpomembnejša stvar je, da se uhana ne dotikate z umazanimi rokami, ga ne premikate po nepotrebnem in se ne igrate z njim. Koža je med celjenjem občutljiva ter potrebuje čas in predvsem mirovanje. Pirsing vsak dan skrbno očistite, da preprečite nabiranje bakterij in omogočite koži kakovostno obnavljanje. Pred čiščenjem si pripravite vse pripomočke in dobro umijte roke. S tem poskrbite, da se nečistoče z rok ne prenesejo na rano. Najboljše in najnežnejše sredstvo za čiščenje je fiziološka oziroma solna raztopina. Zjutraj in zvečer s tekočino zmočite vatirano paličico ter si nežno očistite predel preboda. Po potrebi lahko postopek ponovite večkrat na dan, vendar navadno povsem zadostuje dvakrat. Rane nikoli ne razkužujte z alkoholom, saj je preveč agresiven, izsušujoč in naredi več škode kakor koristi. Za uhane v ustni votlini dvakrat na dan uporabite antibakterijsko ustno vodo, ki se kupi v lekarni.
Nekateri med celjenjem priporočajo uporabo antiseptične kreme. Ta pomaga pri celjenju in obnavljanju kože, vendar je nepotrebna, če se pirsing pravilno celi. Uporabna je predvsem pri manjšem vnetju, mažemo jo čim bolj na tanko, da ne obremenjujemo rane. V prvih dneh boste opazili izločanje limfne tekočine. Gre za normalen proces in ne pomeni, da je koža vneta. Ponoči se rado zgodi, da se zasuši okoli rane, kar povzroči majhno krasto. Da se izognemo nepotrebnemu draženju pri jutranjem čiščenju vatirano palčko, ki smo jo prej pomočili v fiziološko raztopino, nekaj časa držimo na krasti. S tem se zasušena limfna tekočina zmehča in se bolj preprosto odstrani.

Izbiri tetovaže je treba nameniti še več pozornosti
Pred leti je veljalo, da tetovaže nosijo samo zaporniki, vojaki, mornarji in podobno. V zadnjih letih je pod vplivom popularne kulture trend tetoviranja dodobra prodrl v družbo. Te vrste telesne poslikave lahko vidimo tako pri glasbenikih, filmskih zvezdnikih, športnikih kot tudi neznancih z ulice. Tatu je lahko lep okras vsake kože, mora seveda biti pravilno izdelan, obstojnih barv in na primernem mestu.
Preden se dokončno odločite za tetovažo, je treba dobro premisliti, kaj natančno si želite in kje na telesu naj bo poslikava. Če motiva nimate že kar v glavi, lahko pobrskate po kateri izmed številnih internetnih strani, kjer ponujajo številne fotografije tetovaž, po navdih se lahko odpravite v studio, kjer imajo pestro izbiro različnih motivov, ki jih lahko prilagodijo tudi željam. Pomembno je mesto, kjer boste imeli svoj novi tatu. Izberete ga v skladu z željo po vidnosti ali pa z oceno o tem, koliko bolečine prenesete, saj so nekatera mesta na telesu seveda bolj boleča. Ženske in moški drugače izbirajo primerno mesto. Mali ženski tatuji najbrž ne bodo »pristali« na bicepsu, ravno tako se kakšne masivne moške poslikave najbrž ne bodo izrazile nekje na spodnjem delu hrbta. Tatu je trajna, življenjska odločitev - spremljevalec bo ostal za vedno. Naj vam torej ne bo odveč nameniti dovolj časa za izbiro motiva in pravega mesta, saj vam bo le tako tetovaža v ponos in veselje do konca življenja.

Nadvse pomembna je torej tudi izbira mojstra, ki bo vašo željo znal natančno, kakovostno in profesionalno uresničiti. Slovenski tetovatorji rastejo kot gobe po dežju, zato je včasih morda težko preceniti, kdo je najboljša izbira. Pri tem je pomembna njegova kilometrina, dobro delo ter ne nazadnje tudi mnenje in izkušnje drugih strank. Dober mojster je tisti, ki vam je pripravljen prisluhniti, se prilagoditi zahtevam in se vam posvetiti v celoti, brez naglice. Prav tako vam zna svetovati glede motiva, morda predlagati kaj drugačnega, vendar na koncu vedno upošteva vaše želje. Nekaj pozornosti namenite okolju, v katerem ustvarja. Ne priporoča se tetoviranje osebam, ki še rastejo, mlajši od osemnajst let pa potrebujejo soglasje od staršev ali zakonitih skrbnikov. Tetoviranje ni primerno za osebe, ki imajo kako kožno bolezen, luskavico ali kaj podobnega. Izdelava tatuja ni pametna pri tistih, ki trpijo za kako srčno težavo, visokim tlakom, epilepsijo ali hemofilijo. Tetoviranje odsvetujejo osebam z duševnimi težavami.

Kaj pa cena tetovaže?
Draga tetovaža ni nujno tudi kakovostna, vsekakor je bolje odšteti nekaj več in se odločiti za storitev priznanega tetovatorja kot oditi do prvega, ki po možnosti dela v domači dnevni sobi in je zaradi tega precej cenejši. Prav tako manjše tetovaže niso nujno tako poceni, kot bi pričakovali, ker so pač manjše. Osnovna začetna cena je pri nas okrog 80 evrov (seveda se razlikuje od studia do studia) in potem več glede na zahtevnost in velikost samega motiva, barve, vložen čas in podobno.

Po tetoviranju
Ko je tetovaža končana, vam bo tetovator izbrano mesto očistil in premazal s kremo ter zaščitil s prozorno folijo. Folijo po nekaj urah odstranite in tetovažo nežno umijte s čistimi rokami, mlačno vodo in nežnim, neagresivnim milom. S tem odstranite morebitno vlago in izločeno sokrvico (tekočina iz podkožja in kapilar). Umiti predel osušite tako, da ga popivnate z brisačo. Pomembno je, da jo samo nežno prislonite na tatu in nikakor ne drgnite po njem. Ko je povsem suh, nanj nanesite tanko plast kreme za celjenje, ki poskrbi, da je koža navlažena in pomaga pri celjenju. Če se le da, naj bo sveža tetovaža čim več na zraku, nosite oblačila iz naravnih, zračnih materialov, ki naj bodo fino tkana, da ne drgnejo kože. Postopek umivanja in mazanja ponavljajte štirinajst dni ali tako dolgo, dokler tetovaže ne prekrije nova, sveža povrhnjica. Medtem se bo tatu začel luščiti, predel bo morda postal srbeč - to je normalni proces celjenja in se zgodi pri vsaki novi tetovaži. Nikakor je ne poskušajte na silo spraskati. Dokler tetovaža ni zaceljena, se izognite savnam, kopanju v bazenih, športnim aktivnostim, ki povzročajo prekomerno potenje in ne sončite se.

Vse te in dodatne napotke morate zahtevati tudi od mojstra in vaša dolžnost je, da jih dosledno upoštevate.