Spomladansko kolesarjenje

Vzpon na Učko – izziv za vzdržljive
Učka je mogočen tisočak, ki bdi nad Kvarnerskim zalivom in Istro, pogled z nje pa se proti severu širi vse do Alp. Pod njo leži narodni park Učka, v katerem je osem označenih kolesarskih poti, zemljevid pa je mogoče kupiti ob vstopu v narodni park in na informacijskih točkah za turiste. Proge so lahke, srednje težke in težke, speljane v vseh smereh po parku. Najlažja proga, dolga 12 kilometrov, ima le 50 metrov višinske razlike, prevoziti pa jo je mogoče v dobri uri. Srednje težke proge se razlikujejo po višinski razliki – ena od njih se konča prav na vrhu Učke. Izhodišče najtežje in najdaljše proge je ob morju v Lovranu, do vrha Učke pa je treba premagati kar 1019 metrov. Garanje je dolgotrajno, z dobro telesno pripravljenostjo je mogoče priti na cilj približno v petih urah. A junaki so bogato nagrajeni z božanskim razgledom in dobro hrano v koči na vrhu Učke, kjer je mogoče naročiti celo medvedov golaž in si tako povrniti moči.

Družinsko kolesarjenje po Poti svetega Mavra
V Poreču lahko vsa družina kolesari po Poti svetega Mavra. Slabih 40 kilometrov je mogoče prevoziti v nekaj več kot dveh urah, odvisno od hitrosti in števila postankov. Iz Poreča, ki si ga lahko natančneje ogledate po kolesarjenju, se napotite proti hotelu Materada in nadaljujete pot do zaliva svetega Martina in avtokampa Ulika. Od tod poteka makadamska pot skozi zelenje in po prijetnih zalivčkih tik ob morju do Porta Červarja. Pot nadaljujete ob obali do Valbrige in Tara. Nato sledite oznakam med vinogradi, sadovnjaki in oljčnimi nasadi do Kaštelirja. Ker ste približno na polovici poti, si lahko v kateri od gostiln privoščite počitek in malico po istrsko – s pršutom, sirom in olivami.
Pot svetega Mavra se nato blago vzpne do Višnjana, kjer dosežete najvišjo točko poti. V slikovitem mestecu si lahko ogledate krajevne znamenitosti. Domačini so zelo ponosni na observatorij, ki sodi med najuspešnejše na svetu po odkrivanju kometov in asteroidov. Kolesarje čaka še spust do vasi Bačva, Žikovići in Kosinožići in spet ste v predmestju Poreča.

Cres in Lošinj v enem zamahu
Kvarnerska otoka Cres in Lošinj sta v pomladnih mesecih čudovita. Na cestah ni veliko prometa, v apartmajih in hotelih pa je pred sezono mogoče stanovati po zmernih cenah. Cesta od Porozine na Cresu, kjer pristane trajekt s celine, do Velega Lošinja je ena sama kolesarska proga, dolga 83 kilometrov, ki se na levo in desno cepi še na številne krajše odseke. Zato se tudi za krajši oddih na enem od otokov izplača na avtomobilski prtljažnik naložiti kolesa.
Po Cresu lahko začnete kolesariti že takoj pri izstopu s trajekta v Porozini. Dobra stran je ta, da se avtomobili odpeljejo naprej in do naslednjega trajekta čez kakšno uro ali več na cesti ni prometa. Slabše pa je to, da se je treba že takoj spopasti z neusmiljenim klancem, ki zahteva dobro uro in pol vztrajnosti do prelaza pri vasi Predoščica, ko so vse muke poplačane. Pogled se odpre na vse strani in sledi le še spust do Cresa, kjer je mogoče videti veliko zanimivega, od zgodovinskih zgradb in mestnih vrat do sodobne marine. Ta odsek poti je dolg 26 kilometrov.
Iz Cresa sledi nov vzpon po slikoviti cesti do vasi Vrana. Ta del poti je dolg 16 kilometrov. Med vožnjo je mogoče občudovati sladkovodno Vransko jezero, ki za Cres in Lošinj pomeni pravo bogastvo zaradi velike količine sladke vode. Po sedmih kilometrih vožnje po grebenu otoka mimo odcepov za zalive ob morju pripeljemo do vasi Belej, nato pa sledi še desetkilometrski spust do Osorja. Tu se otoka stikata, povezuje pa ju dvižni most.
Večina klancev je mimo, cesta po Lošinju razen nekaj krajših vzponov ni več zahtevna. Za vse, ki načrtujejo krajše izlete po otokih, je primerna proga od Osorja do vasi Punta križa. Cesta vodi tik ob morju skozi borov gozd in je dolga le 12 kilometrov, kar zmorejo prevoziti  tudi neizkušeni kolesarji.
Od Osorja do Velega Lošinja je še 25 kilometrov, med potjo pa je mogoče načrtovati krajši postanek v Nerezinah, prijetnem mestecu ob obali.
Lošinj ima že več kot stoletno turistično tradicijo in je bil  v obdobju Avstro-Ogrske klimatsko zdravilišče. Po borovem gozdu pelje 30-kilometrska pot, ki je primerna za gorske kolesarje. Proga ni zahtevna, prevoziti pa jo je mogoče v dveh urah in pol. Vmes se je mogoče naužiti čudovitega pogleda na zalive Zlatna, Srebrna in Sunčana uvala ter Čikat. V hotelih je mogoče kolesa tudi najeti.