Plavajoči adventni venec na Vrbskem jezeru.

Božiček in vse, kar sodi zraven, je ameriška komercialna različica, ki so jo prevzeli tudi številni Avstrijci, čeprav tradicionalno še vedno prisegajo na Christikindla (Jezuščka). V številnih avstrijskih mestih imajo odprte improvizirane pošte, od koder mu otroci pošiljajo svoje želje. Prav posebna pa je v Vrbi ob Vrbskem jezeru (med Slovenci je bilo mesto nekdaj zelo znano zaradi kazinoja), kjer Christkindlovi pomočniki z otroki njihove vroče želje pošiljajo z baloni naravnost v nebo, v Christkindlovo naročje.

Vsak otroček si Christkindla, ki prinaša darila, zamišlja po svoje. Ena od naših sogovornic pravi, da si ga je vedno predstavljala kot angelčka in tako ga vidijo tudi njeni otroci. Številni avstrijski otroci mu pišejo na začetku decembra, tako kot naši Božičku ali dedku Mrazu. Pismo največkrat pustijo na okenski polici, on pa jim v potrditev, da je res vzel njihovo pismo, ponavadi pusti svoj las. No, v Vrbi so to, kot že rečeno, poenostavili in otroške želje z baloni pošiljajo naravnost v nebo. Christkindlova angelska pošta je le eno od dogajanj, ki so jih v mestu pripravili v tem prazničnem času. A angelski pridih je mogoče opaziti na vsakem koraku – poleg pošte je tam še otroška angelska pekarna, kjer ta nežna bitja pomagajo najmlajšim peči sladke dišeče dobrote, ki jih potem lahko odnesejo domov. V eni od zgradb angelčki z otroki gradijo pravcati lectov grad. Čarobnost adventa v Vrbi je mogoče odkrivati tudi z angelsko železnico.

Vrbsko jezero prija. Ena od velikih prednosti, zaradi katere obiskovalci predvsem poleti radi obiskujejo ta kraj, je prav gotovo Vrbsko jezero – Avstrijci se radi pohvalijo, da je voda v njem tako čista, da jo lahko pijejo. V dokaz mora župan sosednjega mesta Pörtschach vsako leto pred meščani popiti kozarec vode iz Vrbskega jezera. A prav posebna je tudi zimska pravljica ob bregovih. Medtem ko je bil lanski advent s snegom tukaj precej radodaren, med našim obiskom snežne odeje še ni bilo. Toda ni si bilo težko zamišljati zasneženih odsevov stavb in številnih lučk v jezerski vodi. Tudi brez snega je lepo. Nekatera mesta ob jezeru so v želji, da bi goste privabili tudi v prazničnem času, ponudbo združila. Že v prej omenjenem malem mestecu Pörtschach so miniaturno adventno tržnico pripravili kar ob jezeru. V lesenih hišicah gostom ponujajo domače izdelke in seveda obvezno kuhano vino, brez katerega si niti praznično okrašene Ljubljane ne znamo več predstavljati. Iz okoliških vasi prihajajo različne pevske skupine, ki popestrijo praznične večere ob jezeru. Posebno doživetje je ladjica, ki obiskovalce dvakrat na dan odpelje v Vrbo. Nas je s stoterimi lučkami okrašena popeljala ravno v času, ko je jezersko pokrajino že začela objemati noč. In v trenutku, ko smo pristajali v Vrbi, je na vodni gladini v 60.000 lučkah zasijal ogromen plavajoči adventni venec, razsvetlil vse okrog sebe in napovedal prijetno razpoloženje. Ker sosedje velik poudarek dajejo na družine z otroki, so praznično dogajanje pripravili predvsem ob koncu tedna.

Beljaško kuhano vino. Mnogi prazničnim doživetjem v Vrbi vključijo še ogled Beljaka, prikupnega mesteca v objemu gora, ki svoje mestno jedro spremeni v adventno tržnico že 18. novembra. V eni od ročno izdelanih prodajnih hišic svoje domače blejske izdelke ponuja tudi Slovenec – a ga ob našem obisku žal ni bilo. Hoja po malem mestnem jedru je pravzaprav romantični sprehod med pravljičnimi prodajnimi hiškami in čarobno razsvetljavo. Šestdeset stojnic ponuja izključno domače proizvode – eden od njih je beljaško kuhano vino – pripravljeno in točeno po starem skrivnem receptu, ki vam ga na žalost ne bodo izdali, pa naj vam je bilo še tako všeč. Drugače je s punčem, prav tako njihovo staro praznično pijačo. Če ne pijete alkohola, vam bodo ponudili otroškega. Ni isto, ampak prispeva k prazničnemu razpoloženju. In če prištejemo še vse praznične vonjave po cimetu, pomarančah in vanilji ter toplino tisočerih lučk, ni vrag, da se ne bi imeli lepo! Pa še vsi ti kraji so le streljaj oddaljeni od nas.