Nekatere predele Grčije so njeni prebivalci znali ohraniti zase. Tudi nekatere otoke, ki še vedno izžarevajo svojo prvobitnost in šarm. Na Skiathosu – enem od prizorišč znamenitega filma Mamma Mia, Chiosu – ki slovi po dragoceni mastiki, Odisejevi Itaki s Kefalonijo, Lezbosu – otoku pesnice Sapho, se je še vedno mogoče skriti pred hitrim sodobnim življenjem in se predati brezskrbnemu otoškemu lagodju.
Skiathos
Po poteh filma Mamma Mia
Ne boste verjeli, da so minila že štiri leta od zabavnega filmskega hita Mamma Mia, v katerem smo ob zvezdnikih Meryl Streep, Colinu Firthu in nekdanjem Bondu Pierceu Brosnanu uživali v prekrasnih podobah dveh grških otokov – Skiathosa in Skopelosa. Film je bil pravzaprav en sama velika reklama za njune lepote. Omenjena, dotlej precej nepoznana otočka sta danes med turisti zelo priljubljena. Skiathos je poleg Skopelosa edini poseljeni otoček med enajstimi, kolikor jih tvori otočje Sporadov. Ima bujno sredozemsko vegetacijo, čisto vodo in seveda lepe plaže – kar 60 je takih, ki jim pripenjajo vzdevek rajska. Otočani se lahko pohvalijo z dobro domačo kuhinjo, ki slovi po sirovi piti. Večinoma živijo kar v glavnem mestu Skiathos, v značilnih belih hiškah z rdečimi kamnitimi strehami, ki se terasasto razprostirajo med dvema hriboma. Slikoviti balkončki, okrašeni s cvetjem, tlakovana dvorišča, ozke, zavite uličice, ustvarjajo neskončen labirint trgovinic, barčkov in kavarn, nad katerimi visoko na hribu bdi cerkev sv. Nikolaja. Za tiste obiskovalce, ki jih film Mamma Mia še vedno navdušuje, pa so pripravili izlet po znamenitih točkah, kjer so snemali priljubljeni muzikal.
Kefalonija z Itako
Odisejeva domovina
Kefalonija je največji otok jonskega otočja, o katerem se tako domačini kot tujci strinjajo, da je eden najlepših na grških tleh. Njegova privlačnost je prav v njegovi raznolikosti. Poleg številnih prekrasnih plaž, ki jih otočani priznavajo za svoje največje bogastvo in jih torej moramo omeniti, lahko zahtevnejši obiskovalec najde veliko več! Tako se z gorovja Ainos, ki daje močan pečat otoku, odpira veličasten pogled na Jonske otoke, v jasnem vremenu je mogoče videti celo obrise celine. Najnenavadnejši predeli skrivajo samostane, slikovite podzemne jame, osupljiva jezera in mistične pojave, ki jih še danes ni mogoče pojasniti. Po otoku raztresene vasice odkrivajo vsaka svojo zgodbo. Največjo in najpomembnejšo pa gotovo odkriva Itaka (ki prav tako pripada Kefaloniji), majhen otok s spoštljivo preteklostjo. Kot Odisejeva domovina slovi po vsem svetu. Homerjev junak se je deset let boril v trojanski vojni, zatem več let potoval, dokler se ni končno vrnil v svoje kraljestvo in k ženi Penelopi, ki ga je ves ta čas zvesto čakala. Zato otok velja za simbol pustolovščine, večnega hrepenenja po domovini, potrpežljivosti in ne nazadnje zakonske zvestobe.
Chios
Dežela mastike
Najpomembnejšo zgodbo otočka z dolgo zgodovino – velja namreč za eno od središč stare civilizacije, zibelko helenističnih duha in razuma, v srednjem veku pa je bil ena najpomembnejših trgovskih postojank – piše mastika, zelena, izjemno uporabna rastlina, ki uspeva samo na jugu otoka in daje pokrajini značilno podobo. To nenavadno grmičevje z dragoceno dišečo smolo, ki jo uporabljajo za izdelavo lakov, kot aromo pri izdelavi pijač, kot dodatek k zobnim pastam in ne nazadnje kot žvečilni gumi, je otočane večkrat rešilo – tako pred revščino kot pred Turki. Ti so leta 1822 sicer porušili glavno mesto, vasi, ki so pridelovale mastiko, pa se niso dotaknili. Izdelki iz te rastline so bili namreč izjemno dragoceni za sultanove dame iz harema. Pridelava mastike je za otočane še danes velikega pomena. Na leto pridelajo okoli sto ton te drage in redke rastline, ki jo izvažajo po vsem svetu. Sicer pa otočani še vedno stavijo na svoje druge naravne atribute – neokrnjeno naravo, blago podnebje, osamljene prodnato-peščene plaže, srednjeveške vasice – kot so Pyrgi, Mesta in Olympi, ki ustvarjajo vtis brezčasnosti. Otok torej, kjer se je mogoče, vsaj za kratek čas, skriti pred hitrim, sodobnim življenjem.
Lezbos
Otok posebne energije
Že v starem veku je slovel kot vir posebne, čudežne energije. Vzrok se verjetno skriva v mešanici kamenčkov, ki sestavljajo slikovit mozaik otoka – od geološkega fenomena okamnelega gozda, termalnih vrelcev, neskončnih nasadov oljk in drugega rastlinja, samotnih plaž, prijaznih domačinov do njegove zgodovine. Priljubljeni otok je bil v šestem stoletju namreč dom najbolj znane antične grške pesnice Sapho, ki je tu ustanovila dekliško šolo in v njej dekleta učila lepega vedenja, uglajenega nastopanja v družbi in drugih ženskih opravil. Kot že rečeno, je ena največjih zanimivosti otoka kamniti gozd. To so od 15 do 20 milijonov let stara drevesa, ki jih je v preteklosti zasipal vulkanski pepel, pomešan s tropskim dežjem, s čimer so se ustvarile idealne razmere za fosilizacijo. Danes ta okamneli gozd privablja turiste in znanstvenike iz vsega sveta. Dokaz nekdanjega vulkanskega delovanja so tudi številni termalni izviri na otoku. Turizem je seveda glavna gospodarska panoga, srce pa številne otočane vleče v gojenje oljk, iz katerih pridobivajo odlično olivno olje. Lezbos je torej prava dogodivščina za vsa čutila.
|
