| Strah pred tuširanjem |
|
|
![]() |
| ponedeljek, 21. november 2011 | |||
Vprašajte Evo
Imam hčer, ki je stara 20 mesecev. Izredno rada ima vodo, se z njo igra, plava v morju … V vrtcu pravijo, da se vse dneve igra samo z vodo, jo pretaka, spušča po njej račke, kopa dojenčke ... Skratka, kjer je voda, je ona. Težava je, kadar jo hočem okopati ali oprhati. Takrat joče, da se srce para. Odklanja že vstop v tuš kabino ali banjo, v umivalniku pa lahko počnem z njo, kar hočem. Zanima me, zakaj je tako? To obdobje je prišlo zdaj namreč že drugič. Kot dojenček je zelo uživala v banjici, pozneje do nekako desetega meseca sem jo brez problema tudi oprhala in še smejala se je in vriskala, potem pa čez noč, na da bi se karkoli pripetilo, neznanski jok. Naj povem še, da sem si za kopanje punčke vedno vzela čas in nikoli nisem bila živčna, ona pa tudi ni bila preutrujena, če je bilo karkoli od naštetega, sva prhanje oziroma kopanje prestavili. Sprašujem se, kako naj jo spravim v tuš kabino oziroma pripravim do tega, da bo pri prhanju uživala in se vam zahvaljujem za vašo pomoč. Andreja Draga mamica Andreja, izčrpno ste mi opisali dogajanje ob kopanju vaše deklice in najbrž je res srce parajoče vsakič znova poslušati neznanski jok.
Izguba kontrole Morda je največji problem občutek izgube nadzora, ko ji voda iz tuša zalije obraz in očke in potem nič ne vidi. Videti je, kot da ne prenese razpršenega curka in kapljic vsepovsod po obrazu. Včasih imajo otroci pri tem občutek, da ne morejo dihati, kar je zanje lahko precej neprijetna izkušnja. Če to drži, se bo prej sprijaznila s kopanjem kot pa prhanjem. Nekatere otroke je celo strah, da jih bo voda, ki jo spustite iz kadi, kar odplaknila. V takem primeru ne spuščajte vode, kadar je otrok še v kadi ali pa celo počakajte, da zapusti kopalnico.
Rešitve, ki se zelo obnesejo, da postane kopanje sproščeno in igrivo
• Skupno kopanje
• Mehurčki in barvne kopeli
• Kopalne igračke
• Igrivo umivanje las
• Pravočasen začetek kopanja Dobro ste naredili, da ste si za umivanje vzeli dovolj časa, ker je res izjemno pomembno, da deklica poleg svoje stiske pod prho ne bi začutila še vašega nemira in hitenja. V tem primeru bi bil izid še slabši in pot do sproščenega kopanja še daljša. Pravzaprav imate izkušnjo, da je tako obdobje že enkrat minilo, in to vas lahko navda z optimizmom. To, da se rada igra z vodo, je krasno in bo pomagalo pri premagovanju težav, razumem pa, da ste zbegani, ker vam ne gre skupaj oboževanje vode na eni strani in strah pred prhanjem na drugi. Če se ne bo obneslo prav nič, pa bo v vmesnem obdobju zadostovalo umivanje s krpico in umivalnik. Začasno, seveda! Srečno in čim manj joka želim.
Piše: Eva Hrovat Kuhar Jana št. 46/ 2011
Eva Hrovat Kuhar je mama dveh otrok, univ. dipl. psihologinja, družinska terapevtka in vedenjska terapevtka, tudi avtorica razprodane knjige Izziv poroda.
| |||
Nihče ni dolžan storiti več, kot je mogoče.