Dr. Neža Finžgar

Neža Finžgar je v letu 2010 končala doktorski študij na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je raziskovala metode čiščenja onesnaženih tal. V okviru doktorske disertacije je razvila dva nova postopka za odstranjevanje svinca, cinka, kadmija in bakra iz onesnaženih tal. Optimizirala je postopke za večjo učinkovitost odstranjevanja težkih kovin in raziskala vpliv postopkov čiščenja na lastnosti tal ter biološko dostopnost in mobilnost v tleh po čiščenju preostalih kovin.

Neža Finžgar je dobitnica številnih nagrad in priznanj, objavlja v uglednih znanstvenih revijah ter je soustanoviteljica in direktorica podjetja Envit, okoljske tehnologije in inženiring d.o.o., ustanovljenega za potrebe prenosa razvitih tehnologij za sanacijo onesnaženih tal v uporabo. Ta neutrudna borka za čistejše okolje pojasnjuje, da pri pranju onesnaženih tal nastanejo precejšnje količine strupenih vod, ki vsebujejo komplekse kovin in liganda. »Za čiščenje nastalih raztopin smo uporabili napredne postopke pospešene oksidacije. S temi postopki očistimo raztopino in  omogočimo njeno ponovno uporabo v nadaljnjih procesih pranja tal. Na ta način omogočimo reciklažo vode. Postopek poteka v zaprtem krogotoku, tako da ni nikakršnih izpustov v okolje.« Ta postopek so tudi patentirali, Neža Finžgar pa je njegova soavtorica in v raziskovalni skupini podjetja Envit že razvija nove tehnologije za izboljšanje okolja.
Za študij na Biotehnični fakulteti se je odločila, ker jo je od srednje šole zanimalo raziskovanje negativnega vpliva, ki ga imajo življenjske navade ljudi na okolje. To zanimanje ni popustilo niti med študijem in mentor, prof. dr. Domen Leštan, ji je ponudil mesto mlade raziskovalke na Centru za pedologijo in varstvo okolja, tam se je ukvarjal s problematiko onesnaženosti tal in skupaj z ekipo razvijal rešitve za izboljšanje onesnaženosti.
Po mnenju Neže Finžgar se zavedanje o posledicah našega vpliva na okolje v zadnjem času krepi. »Mislim pa, da je večina ljudi še preveč lena, da bi se bila v zameno za manjše vplive na okolje pripravljena odreči lagodnim življenjskim navadam. Kadar govorimo o tej problematiki, premalo poudarjamo, da so do okolja prijaznejše vedenjske navade prijaznejše tudi do zdravja.«
Postopka, ki ju je razvila dr. Neža Finžgar, so že preizkusili na tleh v Zgornji Mežiški dolini. »Prizadevamo si, da bi na omenjenem območju lahko uporabili te razvite tehnologije ter tako dopolnili preostale že izvedene oziroma načrtovane postopke za sanacijo okolja. Tehnologija pranja tal je še posebej primerna za naseljena in razparcelirana območja, tako da si bomo prizadevali, da bodo najbolj izpostavljena območja sanirana s tehnologijami, ki smo jih razvili v Sloveniji.«
Na njeno zagnanost pri delu vplivata predvsem dve lastnosti: radovednost in želja, da bi čim prej dosegla zastavljene cilje. »Zelo vznemirljivo je pričakovanje končnega rezultata. Ta druga lastnost pa ni najbolj prijetna,« prizna, »saj končano delo vedno prinese novo.«
Kadar ni v službi,  se posveča družini in gospodinjskim opravilom. Ponosna je nase, ker v zadnjem času najde tudi čas za tek. Za družino se je, pravi, na srečo odločila, še preden so to storili njeni prijatelji, pri katerih bi se lahko prepričala, kakšne obveznosti prinese takšna odločitev. »To, da sem ženska, zame na srečo nikoli ni  pomenilo oteževalne okoliščine. Mi je pa kdaj težje, ker sem mama. A obstaja čudovita plat materinstva, zaradi katere so težki trenutki hitro pozabljeni.«