Pred petimi leti smo se v uredništvu Jane odločili, da bomo ljudem poskušali približati znanost in izjemne ženske, uspešne slovenske znanstvenice, ki v svetu pogosto veljajo za vodilne strokovnjakinje, doma pa so nemalokrat po krivici skoraj prezrte. Ponosni smo, da vam lahko tudi letos predstavimo sedem raziskovalk, vrhunskih strokovnjakinj z različnih področij znanosti, ki svoja odkritja in dosežke tako ali drugače uspešno prenašajo v naša življenja, čeprav se tega pogosto niti ne zavedamo, saj njihovo delo premalo poznamo. Obenem dejavno sodelujejo pri promociji znanosti in vzgoji kadrov. Zaslužijo si našo pozornost!

Pred petimi leti smo se v uredništvu Jane odločili, da bomo ljudem poskušali približati znanost in izjemne ženske, uspešne slovenske znanstvenice, ki v svetu pogosto veljajo za vodilne strokovnjakinje, doma pa so nemalokrat po krivici skoraj prezrte. Ponosni smo, da vam lahko tudi letos predstavimo sedem raziskovalk, vrhunskih strokovnjakinj z različnih področij znanosti, ki svoja odkritja in dosežke tako ali drugače uspešno prenašajo v naša življenja, čeprav se tega pogosto niti ne zavedamo, saj njihovo delo premalo poznamo. Obenem dejavno sodelujejo pri promociji znanosti in vzgoji kadrov. Zaslužijo si našo pozornost!

Predstavljamo vam torej sedem vrhunskih slovenskih znanstvenic, vi pa se boste morali odločiti, kateri boste oddali svoj glas.
Za izbor nominirank je tudi letos poskrbela komisija pod okriljem ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki jo je vodila dr. Jana Kolar, generalna direktorica Direktorata za znanost in tehnologijo na omenjenem ministrstvu, ter Gospodarske zbornice Slovenije, s katere je pri izboru sodelovala Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS.
Namen naše akcije je, da bi znanost približali ljudem, obenem pa opozorili na znanstveno odličnost ter vrhunske dosežke naših znanstvenic. Prav zaradi te akcije številni ljudje spoznavajo, kako zelo aktivne in uspešne so slovenske znanstvenice, čeprav so morale marsikdaj prehoditi veliko bolj trnovo pot, saj so, kot vemo, (tudi) v znanosti še vedno najpogosteje v ospredju moški.

Dr. Neža Finžgar
je leta 2010 končala podoktorski študij na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je kot mlada raziskovalka raziskovala metode čiščenja onesnaženih tal. V okviru doktorske disertacije je razvila dva nova postopka odstranjevanja svinca, cinka, kadmija in bakra iz onesnaženih tal. V raziskavah je optimizirala postopke za večjo učinkovitost odstranjevanja kovin in raziskala vpliv postopkov čiščenja na lastnosti tal ter biološko dostopnost in mobilnost v tleh po čiščenju preostalih kovin. Objavila je devet člankov v uglednih znanstvenih revijah s pomembnim dejavnikom vpliva in je soavtorica podeljenega patenta. Dr. Neža Finžgar je soustanoviteljica in direktorica podjetja Envit, okoljske tehnologije in inženiring, d. o. o. Podjetje je bilo ustanovljeno za prenos razvitih tehnologij sanacije onesnaženih tal v uporabo in v okviru svoje raziskovalne skupine že razvija nove tehnologije za izboljšanje okolja.

Dr. Zala Jevnikar,
doktorica znanosti na področju biokemije in molekularne biologije, se kot raziskovalka na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani ukvarja z mehanizmi celične migracije. Njihovo poznavanje je ključno pri načrtovanju učinkovitih zdravil za nadzor imunskega odziva in napredovanja raka. Za odmevno delo na tem področju je leta 2010 prejela Preglovo nagrado za izjemno doktorsko delo. Izsledke raziskav je skupaj s sodelavci objavila v številnih uglednih znanstvenih revijah. Pri svojem delu uporablja človeške celične kulture, ki jih proučuje z različnimi metodami, kot sta fluorescenčna mikroskopija in pretočna citometrija, ter z njimi izvaja napredne teste za analizo migracije in invazije. Na Fakulteti za farmacijo aktivno sodeluje tudi pri pedagoškem procesu, kjer je kot asistentka udeležena pri predmetih farmacevtska biotehnologija in farmacevtska biokemija.

Dr. Vesna Leskošek
s Fakultete za socialno delo že vrsto let aktivno deluje in raziskuje področje revščine in socialne izključenosti. V letu 2010 je organizirala odmeven kongres socialnega dela na to temo z naslovom Od revščine in socialne izključenosti do socialne pravičnosti, enakosti in solidarnosti ter organizirala mednarodni simpozij z naslovom Crossing the borders in social work: internationalism in social work education and research (Prehajanje meja v socialnem delu: Internacionalizem v socialnem delu – izobraževanje in raziskovanje), s poudarkom na raziskovanju revščine. Kongresa se je udeležilo 350 ljudi iz stroke, raziskovalnih institucij in uporabniških organizacij. Poleg tega je bila nosilka nacionalne raziskave o nasilju v zasebni sferi in partnerskih odnosih. Gre za prvo tovrstno raziskavo na Slovenskem, ki je mednarodno primerljiva. Rezultati raziskave so pomenljivi in so opozorili na potrebnost ureditve tega problema tako s sprejemom ustrezne zakonodaje kot z vzpostavitvijo novih in inovativnih služb in programov.

Prof. dr. Barbara Malič,
višja znanstvena sodelavka na Odseku za elektronsko keramiko Inštituta Jožef Stefan, sodi med vodilne raziskovalke sinteze piezoelektrične keramike in tankih plasti. Komercialno najbolj razširjeni piezoelektrični keramični materiali, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju (na primer kot aktivne elemente medicinskih ultrazvočnih diagnostičnih naprav, kot senzorje ali aktuatorje, recimo v avtomobilih) vsebujejo več kot 60 utežnih odstotkov svinca, ki je kot težka kovina za človeka in okolje nevaren. Barbara Malič je dosegla pomembne rezultate na področju sinteze do okolja prijaznih piezoelektrikov brez svinca in sinteze feroelektričnih tankih plasti in delcev iz raztopin. Rezultati raziskav sinteze in strukture alkalijskih niobatov jo na tem področju uvrščajo med nekaj ključnih ljudi na svetu.

Prof. dr. Darja Mihelič
je mednarodno priznana zgodovinarka ter prva redna profesorica za zgodovino na Univerzi v Ljubljani. V svojih raziskavah se posveča starejši slovenski zgodovini, zgodovini srednjeveškega Primorja, zlasti mesta Piran, gospodarski, družbeni in kulturni zgodovini ter vprašanjem starejšega zgodovinopisja. V objavah je obravnavala različna socialna, družbeno angažirana in aktualna vprašanja, na primer zgodovino iger na srečo, narodnostni sestav prebivalstva v Istri v preteklosti in problematiko Piranskega zaliva. Zaposlena je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, predava pa na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru in na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je letošnja prejemnica prestižnega priznanja zlati znak ZRC za vrhunske raziskovalne rezultate.
 
Prof. dr. Jana S. Rošker
je prva slovenska sinologinja. Je soustanoviteljica in trenutna predstojnica Oddelka za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer kot redna profesorica predava tradicionalno in moderno kitajsko filozofijo ter metodologijo medkulturnih raziskav. Doktorirala je na dunajski univerzi v Avstriji in preživela vrsto let kot predavateljica in raziskovalka na več osrednjih univerzah LR Kitajske in Tajvana. Njeni raziskovalni interesi so osredotočeni predvsem na kitajsko spoznavno teorijo in teorijo percepcije. Je mednarodno uveljavljena znanstvenica, ki je odkrila novo, strukturno pogojeno paradigmo proučevanja kitajske idejne zgodovine, temelječo na tako imenovani epistemologiji relacij. Ukvarja se tudi z raziskavami možnosti interdisciplinarnih sintez kvantitativnih in kvalitativnih metodologij in kot vabljena predavateljica vsako leto gostuje na številnih evropskih in azijskih univerzah.

Prof. dr. Majda Žigon
je znanstvena svetnica in vodja Laboratorija za polimerno kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani ter izredna profesorica za polimerno inženirstvo na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Na Kemijskem inštitutu in v sodelovanju z raziskovalci v Sloveniji in tujini raziskuje pripravo in lastnosti različnih sintetičnih polimerov in polimernih materialov. Vabijo jo na mednarodne znanstvene konference, univerze in inštitute po svetu. Je članica Slovenskega kemijskega društva, Slovenskega društva za materiale in nacionalna predstavnica v polimerni sekciji Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo (IUPAC). V letih 2001–2008 je bila predsednica Sekcije za polimere pri Slovenskem kemijskem društvu, 2006–2007 je bila predsednica Evropske polimerne federacije in leta 2007 organizatorica Evropskega polimernega kongresa v Portorožu. Vodila je aktivnosti za prijavo Centra odličnosti Polimerni materiali in tehnologije (CO PoliMaT), sodelovala pri njegovi ustanovitvi in je predsednica Strokovnega sveta CO PoliMaT.