Išči                     Prijava/Registracija
  
Mediteranske zelenjadnice Natisni
 
Pošlji prijatelju
sreda, 19. maj 2010

Teaser
Med mediteranskimi dišavnicami in začimbnicamije zanimiva drobnolistna bazilika.
Med slovenskimi vrtičkarji se jih čedalje več navdušuje nad mediteranskimi zelenjadnicami in začimbnicami. Na domačem vrtu bodo poleg že bolj znanih zelenjadnic gotovo zanimiva popestritev romanska solata, sicilijanska cvetača, toskanski ohrovt, provansalska muškatna buča za sladokusce, pa tudi bazilika. Zelenjavne grede lahko s pridihom Mediterana obdamo s čudovitimi, nižje rastočimi sončnicami. O vzgoji in negi teh zelenjadnic, pa tudi njihovih značilnostih in prednostih smo povprašali strokovnjakinjo Kristino Škrbec.
»Med mediteranskimi zelenjadnicami in začimbnicami jih veliko že poznamo in vzgajamo v naših, slovenskih vrtovih. Marsikatere pa še ne poznamo, a jo je vredno posejati. Te pri vzgoji v glavnem ljubijo sonce in toploto. Najlepše zato uspevajo na toplem, sončnem delu vrta, v dobro pripravljenih tleh. Potrebujejo dovolj vode in hranil, zato jih ne pozabimo gnojiti – najbolje s kompostom ali med rastjo s kakšnim specializiranim organskim gnojilom. Med sušo mediteranski zelenjavni vrt zalivamo. Če zelenjavo pravilno in redno namakamo, bodo pridelki tudi do 60 odstotkov večji! Rastlina bo imela poleg toplote in svetlobe tudi dovolj vlage,« pravi Kristina Škrbec, strokovnjakinja za sajenje vrtnin iz Semenarne Ljubljana, d. d.
Romanska solata sorte ovired
Ste že slišali za romanske solate? V Italiji jih dobro poznajo. Ljubitelje zelenjave navdušijo velike glave s kompaktnimi listi različnih barv. Ponašajo se z odpornostjo proti poletni vročini, saj gredo zelo pozno v cvet, tako imamo solato poleti ali jeseni. Vsebujejo veliko dragocenih hranilnih snovi in so odlične za pripravo stisnjenih zelenjavnih sokov, pa tudi dušene in v svežih solatah. Kako jih pridelujemo na vrtu? Sejemo jih od aprila do junija, nato sadike razredčimo. Za dobro rast potrebujejo veliko sonca, gnojenje s kompostom, redno okopavanje z motiko. V suši jih po potrebi zalivamo. Lepo uspevajo v mešanih posevkih z nizkim fižolom, kolerabico, redkvico in rdečo peso, ki so njeni dobri sosedje na vrtu. Režemo jih zgodaj zjutraj, ko vsebujejo največ soka.
Več v Jani, 18.5.2010 


Tekst: Renata Ucman


 
Povprečna ocena: / 2
SlaboOdlično