Če bomo na domačih vrtovih in kmetijah sejali semena starih slovenskih sort, bomo bogato in zanesljivo želi ter uživali bolj zdravo hrano. Sorte, ki že desetletja in stoletja uspevajo tod, so na podnebje bolje prilagojene, odpornejše so proti boleznim in škodljivcem ter bogatejše s koristnimi snovmi. Naša semena so strateškega pomena, vir našega preživetja! Pomagajte nam ohraniti dediščino naših prednikov. Sodelujte na Janini borzi semen slovenskih avtohtonih sort vrtnin in poljščin, v sklopu katere bomo, drage bralke in bralci, objavljali vaše ponudbe in poizvedovanja za izmenjavo avtohtonih semen vrtnin, poljščin, pa tudi sadnih dreves. Pridružite se in nam pomagajte spodbujati ohranjanje slovenskih sort!

Zakaj je sploh tako zelo pomembno, da namesto tujih sejemo in sadimo stare slovenske sorte ter jih tako ohranjamo? »Semena slovenskih avtohtonih sort so za Slovenijo strateškega pomena, saj pomenijo večjo varnost za našo državo. Več ko jih bomo ohranili, manj bomo odvisni od tujih pridelovalcev semena, če tega v izrednih razmerah ne bi dobili. Zato bi vsaj ekološki kmetje morali dajati prednost slovenskim domorodnim sortam pred onimi iz uvoza. Slovenske sorte so že prilagojene na naše talne in podnebne razmere, poleg tega so odpornejše proti škodljivcem in boleznim. Ni vse tuje dobro, ker se marsikatera sorta pri nas vede drugače kot kje v tujini. Previdnost pri uvozu zato vsekakor ni odveč,« poudarja doc. dr. Darja Kocjan Ačko, predavateljica poljedelstva in ekološkega kmetijstva na oddelku agronomije ljubljanske biotehniške fakultete.

Toda kje jih dobiti?A glej ga, zlomka, kmet, ki se odloči, da bo gojil slovenske sorte, do njih le stežka pride. »Semenska genska banka se sicer hrani na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in na Kmetijskem inštitutu Slovenije, v hladilnikih. Vendar kmetje do nje za setev ne morejo priti. Ta semenski material se uporablja le v znanstvenoraziskovalne namene oziroma za izmenjavo semen s podobnimi institucijami v tujini. Sicer ima tudi Semenarna Ljubljana na Ptuju izbor nekaterih zavarovanih semenskih sort. Pri nas se sicer lahko sejejo vse sorte, ki so potrjene v vseh državah Evropske unije in so vpisane v evropski katalog sort kmetijskih rastlin. Pri domači izmenjavi semen med ekološkimi kmeti pa morajo ti natančno navesti, kdo in kako je neko seme pridelal. Treba je zagotoviti natančno sledljivost,« dodaja sogovornica.

Več o akciji Borza semen starih slovenskih avtohtonih sort vsak teden v reviji Jana!