| Vrnite nam cveke, prosim! |
|
|
![]() |
| petek, 19. februar 2010 | |||
Konec prvega šolskega polletja je poleg veselja zaradi počitnic zaznamovalo tudi precejšnje razočaranje staršev dijakov srednjih strokovnih in poklicnih šol. Ti so postali zadnja tri leta pravi zbiralci NMS. Imajo jih tudi po 12, v povprečju pa od dva do štiri. Kaj za vraga je NMS, sprašujete? NMS je negativna ocena, ki uradno to sploh ni, pomeni pa »ne dosega minimalnih standardov«. Stare cveke je torej vzel hudič in z njimi tudi zavzetost za učenje. Le zakaj bi se trudili, ko pa ni več mogoče dobiti negativne ocene! Dijaki se učijo le še kampanjsko, starši in učitelji so obupani. Le kam vodi takšna pretirano prijazna šola?
Uvedba NMS pred tremi leti je v vseh strokovnih in poklicnih šolah – njihov delež je pri nas 57 % – naredila precejšnjo zmedo. Ocena, ki pravzaprav sploh ni ocena, ampak ugotovitev, je bila v teoriji dobro mišljena, saj gre za ocenjevanje znanja po sklopih. Dijak, ki dobi NMS pri testu iz matematike, bo popravljal samo tisti del snovi, za katerega je dobil NMS, in ko bo to snov znal, se bo NMS izbrisal. Zveni pravično, in tudi na Finskem, od koder smo sistem prevzeli, deluje brezhibno. A kaj, ko Slovenci nismo Finci in smo ljudje navad. Najbolje pač razumemo številčne ocene in vsakršne spremembe nas zmedejo ter zavedejo v skušnjavo. Več v Jani št. 7, 16. 2. 2010 Tekst: TINA HORVAT, foto: JAKA KOREN
| |||
Pametni dobi več koristi od sovražnika kot neumni od prijatelja.