Eva Hrovat Kuhar

Med branjem vašega pisma sem najprej pomislila, da vaša hči ni ambiciozna, ampak naduta. Ambicioznost je lahko zdrava motivacija in pomaga vztrajati pri delu ter izboljševati rezultate, medtem ko obnašanje vaše hčere kaže na precejšnjo vzvišenost nad drugimi.

Dekličino vedenje ni prijetno
Ni hujšega kot nekdo, ki te vedno premeri z zaničevalnim pogledom, ki ob tvoji pripombi zaničljivo prhne in ti da vedeti, da si ničla. Ljudje smo pač taki, da se takim izogibamo, saj nam z njimi ni prijetno in ne delujejo dobro na našo samozavest.

Hčerino razmišljanje je nevarno
Vaši hčeri se lahko zgodi, da bo s svojim odljudnim vedenjem (ne morem uporabiti drugega izraza) postala izjemno osamljena. Le kaj ji bodo pomagale pamet in sposobnosti, če bo osamljena in ne bo imela trdnega kroga prijateljic, saj jo bo socialna izoliranost tepla. Vsa pamet ji ne bo pomagala do sreče – za  srečo so potrebni predvsem trdni in topli odnosi. Nihče ne bo dolgo toleriral njenega nadutega in vzvišenega odnosa, zato se ji lahko zgodi, da bo v življenju izključena iz socialnega kroga. V takem primeru ji akademski dosežki ne bodo mogli pomagati do osebne sreče. Vaše dekle utegne imeti tudi druge posledice, saj je tako zelo vajena uspeha, za katerega se ji doslej ni bilo treba truditi, da obstaja možnost, da ni razvila pravih delovnih navad. Omenjate, da je zelo jezna sama nase, kadar dobi štirico – to ni najboljša popotnica za prihodnost.

Vedeti pa morate, da je včasih taka nadutost le krik na pomoč. Morda vaša deklica ne zna vzpostavljati pristnih odnosov z vrstniki, morda v sproščenih odnosih kar otrpne in se potem zateče v edini način, ki ji je blizu – hvaljenje in vzvišenost.

Nič še ni zamujenega
Seveda imata z možem še vedno velik vpliv na spremembo njene filozofije in ji lahko pomagata, da ne bo zrasla v čustveno prikrajšano osebo, ki ji vsa pamet tega sveta ne bo pomagala do sreče. Svetujem vam, da se veliko pogovarjate z njo o življenjskih vrednotah in njenem odnosu do drugih ter do sveta. To, da ste jo spodbujali, naj veliko bere, je bilo samo pozitivno, saj ji tudi literatura pomaga širiti pogled na svet. Tudi druge dejavnosti so zanjo primerne, saj je videti, da je res sposobna deklica in bi bilo škoda, da ne bi razvila vseh svojih talentov. Tudi ples ji lahko le koristi.

Pomagalo bi ji, če bi se vključila v kakšen tabor, kjer bo prisiljena navezati osebne stike z vrstniki. Izkustveno učenje ji bo pomagalo sprevideti, katero pot naj ubere.

Morda bi vama pomagala kakšna literatura s področja čustvene inteligence, saj ima vaša deklica na tem področju po vašem pripovedovanju kar velike težave. Nujno je, da se z njo veliko pogovarjate o čustvenem doživljanju. Nujno je tudi, da je ne ščitite pred odklanjanjem drugih, ampak jo naučite primernih strategij za aktivno vzpostavljanje medvrstniških odnosov. Nikar je preveč ne hvalite, saj je videti, da so ji vsi uspehi in vsa pohvala stopili v glavo. Pomagate ji lahko tako, da ji jasno pokažete, da vas zanima kot celovita oseba in ne le kot inteligentna deklica, ki z lahkoto obvlada svoje šolske obveznosti. Kako? Tako, da jo ob prihodu domov povprašate, kako je, kako se počuti, in nikakor ne, kakšne ocene je dobila.

Na vašem mestu bi jo tudi zadolžila za kakšno delo doma. Pri tolikšni sposobnosti mora razviti tudi občutek odgovornosti do družine in prispevati k vašemu vsakodnevnem življenju. Najbolje, da se na družinskem sestanku pogovorite, kaj naj dela, potem pa vztrajajte, da izpolni dogovorjeno, in ji nikakor ne dovolite, da bi se tem obveznostim izmuznila.

Na izraz »prizadeti« v zvezi s tistimi, ki teže zmorejo, bi na vašem mestu zelo ostro reagirala, saj je žaljiv, tako do vas kot do drugih. To, da je vaša hči uspešna, je sicer imenitno. Povejte ji, da imajo nekateri to dano v veliki meri in drugi v manjši. Bistrost je prirojena in za to, da zlahka zmore vse zahteve, nima sama nobenih zaslug in je lahko le izjemno zadovoljna, da z učenjem nima težav. Kako pa se obnaša do soljudi, je njena odločitev. Večina nikakor ne ceni hladnih inteligentnih ljudi in bojim se, da jo bo tak odnos spravil v položaj, ko jo bo okolje popolnoma odklanjalo. Težko pa verjamem, da bi bilo trinajstletnici iskreno popolnoma vseeno za mnenje drugih, predvsem za mnenje vrstnikov. Le vztrajajte in srečno!

Piše: Eva Hrovat Kuhar                                 Jana št. 7, 15.2.2011