Slovenski javni vrtci so sicer zelo dobri, kljub temu pa so dobrodošle tudi drugačne oblike vzgojnih prijemov.

Zadnje desetletje je čedalje več zasebnih vrtcev, ki pogosto vpeljujejo nove vzgojne metode. Slovenski javni vrtci so sicer zelo dobri, kljub temu pa so dobrodošle tudi drugačne oblike vzgojnih prijemov. Ponekod javni in zasebni vrtci celo odlično sodelujejo. Kar nekaj jih, tako zasebnih kot javnih, dela po načelih pedagogike montessori. O tem, kaj prinaša ta vzgojna metoda, smo se pogovarjali s Polono Campolunghi Pegan, vodjo uric montessori v Hiši otrok Frančiška Sedeja iz Nove Gorice.

Katera je temeljna značilnost vzgoje otrok po metodi montessori?
Pri tej metodi vzgojitelj upošteva in sledi drugačnosti vsakega otroka. Otrok si izbira, kaj ga zanima in s čim se bo ukvarjal.
Maria Montessori, italijanska zdravnica in znanstvenica, ki je na začetku 20. stoletja zasnovala to metodo, je poudarila dve ključni spoznanji: otrok ima v svojem razvoju občutljiva obdobja in srkajoč um. Kaj to pomeni?
Da, odkrila je, da ima otrok do šestega leta starosti občutljiva obdobja – to so obdobja v razvoju, ko ima veliko potrebo in željo po učenju neke veščine. Takrat je posebno dojemljiv za sprejemanje nekaterih izkušenj in znanj. V prvih letih življenja ima otrok recimo občutljivo obdobje za jezik. Takrat ima neizmerno voljo, da razvije to sposobnost, kar vidimo po tem, da se zlahka uči novih besed in struktur v jeziku. Pozneje se ta sposobnost in interes nikoli več tako močno ne ponovita. Vzgojitelj prepoznava otrokova občutljiva obdobja, opazuje, kaj si v nekem trenutku otrok želi delati, in mu to z ustrezno pripravljenim okoljem omogoči. Tako spodbuja njegov naravni razvoj.
In kako je s srkajočim umom?
Otrok nima predhodne izkušnje s svetom, zato srka vase vse vtise, dražljaje in izkušnje iz okolja. Uči se hitro in spontano. Vse, kar iz okolja vpije, gradi njegov um. Kar sprejme do šestega leta starosti, je vanj zapisano zelo globoko in trajno. Ker pa je dražljajev iz okolja veliko, ima včasih težave, kako jih urediti. Materiali montessori (tako imenujemo vse pripomočke za igro in učenje, ki so na razpolago v igralnici) so takšni, da se otrok osredotoči le na eno lastnost in izloči vse druge. Primer: pri spoznavanju dolžine ima otrok na voljo deset palic, ki so enake oblike in barve, razlikujejo se le po dolžini – vsaka je deset centimetrov krajša. Tako z nazornim in jasnim prikazom otrok sam ugotovi in doživi, kaj pomeni dolžina. Vzgojitelj otroku predstavi material, potem pa se umakne in pusti, da otrok sam raziskuje. Ne popravlja ga, le opazuje. Ne opozori ga, denimo, če palic ne razporedi od najkrajše do najdaljše. Materiali so narejeni tako, da otrok sam opazi, da nekaj ni v redu. V igralnici imamo samo en material ene vrste. Tako se otrok nauči počakati na želeno stvar. Po končanem delu material pospravi in s tem upošteva svoj občutek za red ter se uči odgovornosti do drugih.
 Otroke zgodaj navajate tudi na opravila iz vsakdanjega življenja.
V igralnici so materiali urejeni po posameznih področjih (vsakdanje življenje, zaznavanje, jezik, umetnost, znanost, matematika) in prav kotiček za vsakdanje življenje je srce prostora. Tukaj otroci pomivajo posodo, perejo perilo, pripravljajo malico, šivajo, meljejo kavo, loščijo čevlje, delajo šopke ipd. Ob tem razvijajo motorične spretnosti in koncentracijo, naučijo se, da ima vsako opravilo svoj začetek, trajanje in konec. Seveda krepijo tudi samozavest, saj zmorejo narediti, kar počno odrasli, in so pri tem srečni.
Maria Montessori je ugotovila, da se otrok bolje uči z gibanjem.
Delo z vsakim materialom vključuje gibanje. Otrok gre po material, ga prinese na mizo ali preprogo, gre po vodo, jo pretoči … Na primer: otroci se začnejo učiti črke pri treh letih. To ne pomeni, da jim damo v roke svinčnik, da pišejo. Ne. Imamo peščene črke (na lesenih tablicah so s peskom narisane desetcentimetrske črke), ki jih otrok otipa s prsti, drsi po njih, pri čemer delujejo mišice roke. Vzgojitelj mu glas poimenuje. Ti gibi gredo v mišični spomin in otrok zna kmalu z gibom »v zrak napisati« posamezno črko. Ko je večji in lahko pravilno drži svinčnik v rokah, večinoma zna že pisati, ker se je prej z gibanjem učil črk.
V učilnici imate na tleh krožno črto. Čemu je namenjena?
Montessorijeva je opazovala otroke in ugotovila, da radi hodijo po ozkih zidkih. Tako urijo koordinacijo. Zato je v učilnico vpeljala navidezni zid – krožno črto na tleh. Ob njej se otroci zberejo enkrat ali dvakrat na dan, po njej hodijo, zahtevnost gibanja pa se z razvojem otroka stopnjuje. Najmlajši po črti le hodijo, starejši med hojo po črti nosijo tudi prižgano svečko ali kozarec vode in tako razvijajo ravnotežje. Obenem je krožna črta mesto, kjer imamo skupinske dejavnosti: tam pojemo, se igramo, učimo tuji jezik, poslušamo tišino. Na črti se zberemo vsak dan ob istem času, kar vzpostavlja tudi predvidljivost, ki jo imajo otroci radi.
Čeprav otrok sam izbira, kaj bo počel, mora vendarle slediti nekaterim pravilom. Katerim?
Otrok si sam izbere material in odloča, koliko časa bo z njim delal. Obstajajo pa tri temeljna pravila, ki veljajo za vse: spoštuj samega sebe (ne počnemo nevarnih stvari, po igralnici ne tekamo, ne nosimo neustrezno ostrih predmetov), spoštuj druge (nismo nasilni, govorimo tiho, da ne motimo otrok, ki delajo, smo vljudni ...) in spoštuj okolje (materiale uporabljamo pravilno, skrbimo za lepoto in urejenost igralnice).
V vrtcih montessori nimate dud in stekleničk. Ste pri tem nepopustljivi?
Dude in stekleničke so nekakšni nadomestki oziroma ovire na poti v otrokovo neodvisnost, in so zato nezaželene. Pri nas sledimo tem načelom, vendar vedno v dogovoru s starši in glede na otroka. Včasih je odvajanje hitro, včasih pa presodimo, da je boljše, če to storimo postopoma. Spodbujamo tudi zgodnje odvajanje od plenic, je pa tudi tukaj zelo pomembno sodelovanje med starši in vzgojitelji.
In kako je v Hiši otrok Frančiška Sedeja z verskimi vsebinami?
Metoda montessori sama po sebi ni vezana na nobeno veroizpoved. Pri nas otroke vzgajamo v krščanskih vrednotah in tudi praznujemo krščanske praznike, kot so božič, velika noč, sv. Miklavž ipd. V igralnici otrok prihaja v stik z verskimi simboli (npr. križ, jaslice, adventni venček). Pri starejših otrocih je v prostoru molitveni kotiček, v katerem si lahko otrok prižge svečko in moli, razmišlja ali se preprosto umakne v samoto. Vzgojitelj nobenega otroka v to ne sili, ampak je ta kotiček enako na izbiro kot preostali deli učilnice.
Pri nas so seveda dobrodošli vsi otroci ne glede na veroizpoved in življenjski nazor družine, iz katere izhajajo, seveda pa staršev omenjene verske vsebine ne smejo motiti.