| torek, 05. oktober 2010 |
|
|
Jaka Tomc si želi, da bi se ljudje, ki imajo podobne težave, v njegovi knjigi prepoznali, si težave priznali in poiskali pomoč, preden bo prepozno.
|
»Mraz je in temno je. Takrat najraje pride. Odsotnost sončne svetlobe te zjebe. Rad bi se izvlekel iz tega. Rad bi končal zadevo. Pomisliš. Ja ... pomisliš. Štrik? Ne. Pištola? Nimam. Most? Strah me je višine. Tablete? Zna bit precej boleče. Plin ... Zapreš oči. Bojiš se. Bojiš se umreti. Ne moreš se ubiti, a nočeš živeti ...« je v svoji brutalno iskreni knjigi zapisal Jaka Tomc, 30-letni novinar, ki se že nekaj let spopada z manično depresijo. Napisal jo je, ker se z njo bojuje ogromno Slovencev, a se o njej bolj malo govori. O svoji bolezni govori odkrito, brez olepševanja, ničesar ne skriva. Želi si, da bi se ljudje, ki imajo podobne težave, v njej prepoznali, si težave priznali in poiskali pomoč, preden bo prepozno.
Tekst: Katarina Puček, foto: Matic Zorman
|
