Prof. dr. Anuška Ferligoj, predstojnica Centra za metodologijo in informatiko na Inštitutu za družbene vede

Redna profesorica za statistiko na Univerzi v Ljubljani je pojem za statistiko pri nas in v vrhu mednarodne znanstvene sfere. Razvila je metodo razvrščanja z relacijsko omejitvijo, zadnjih dvajset let pa se ukvarja z razvrščanjem enot glede na odnose med njimi, čemur pravimo bločno modeliranje v analizi socialnih omrežij. Statistične metode so namreč izjemno uporabne pri preučevanju različnih družbenih pojavov, zato lahko rečemo, da nam prof. dr. Anuška Ferligoj pomaga razumeti dogajanje v družbi – tudi to, zakaj je neka bolezen v neki regiji bolj prisotna kot v drugi. Statistika in empirično proučevanje sta v Sloveniji našla svoje mesto tudi zaradi njenega dela.

Zanimivo je, da ji kot diplomantki na fakulteti za matematiko statistika ni bila preveč všeč. Potem pa je srečanje s profesorjem statistike, ki je iskal asistenta na današnji Fakulteti za družbene vede (takrat FSPN), botrovalo k njeni kasnejši popolni predanosti tej znanstveni disciplini.
V  38 letih dela je šlo skozi njene roke okoli 20 tisoč študentov različnih fakultet, pri tem pa niso všteti njeni številni slušatelji na mednarodnih poletnih šolah, konferencah in gostovanjih na res številnih univerzah po svetu. Brez mednarodnega sodelovanja si svojega dela sploh ne predstavlja, zato redno sodeluje s tujimi institucijami in združenji s področja statistike, metodologije, sociologije, komunikologije, psihologije, ekonomije in medicine.
Že  na začetku znanstvene kariere se je srečala z zelo zanimivimi projekti, njeno področje pa se izjemno hitro razvija prav zaradi napredka računalniške tehnologije. »Statistika, ki operira z ogromno količino podatkov, je brez računalnika skoraj nemočna. Računalniška tehnologija je vplivala še posebej na razvoj statističnih metod, s katerimi se ukvarjam – to so multivariatne metode. Gre za preučevanje ne samo ene lastnosti, temveč več spremenljivk hkrati. Kako narediti postopke in metode za analizo tako kompleksnih pojavov, je bil zame res izziv,« pravi Ferligojeva.
Najprej se je srečala z metodo razvrščanja v skupine, z njo je preučevala lokalne skupnosti in jih razvrščala glede na socialno-ekonomske kazalce. To so zapletene primerjave, in da je dobila želene rezultate, je morala iznajti novo metodo. Tako je razvila metodo razvrščanja z relacijsko omejitvijo, ki je edinstvena tudi v mednarodnem merilu in na podlagi katere si je pridobila svetovni sloves.

Statistika opisuje življenje. Zadnja leta se posveča analizi socialnih omrežij, kar pomeni ukvarjanje z odnosi. Trenutno z raziskovalno skupino proučuje strukture znanstvenih omrežij, pri čemer so odkrili, da vedno več znanstvenikov sodeluje z drugimi znanstveniki, zato je razvoj ved hitrejši, več sodelovanja pa pomeni večjo uspešnost, boljši znanstveni izkupiček.
Če takih stanj ne bi preučevali, tega ne bi vedeli – in v tem je korist statistike! Prav na tak način se raziskuje tudi razvoj prenosljivih bolezni ali povezave med pojavnostjo neke oblike raka glede na socio-ekonomske kazalce.
»Statistika opisuje življenje in zaradi nje so nam nekateri pojavi bolj jasni. Z njeno pomočjo razkrivamo zakonitosti in vzroke za dogajanje na različnih področjih v družbi – bodisi v ekonomiji ali pa medicini.«
Njena delovna vnema se napaja iz radosti, ki jo prinaša čar raziskovanja. »Statistika mi je izjemno všeč. To je moje delo, to je moj hobi. Ko enkrat čutiš svoje početje, doživiš nepopisno veselje, kadar nekaj pogruntaš in si zaradi odkritja nove metode lahko učinkovitejši – to je šarmantno pa konec!« energično doda dr. Anuška Ferligoj, ki je še posebej ponosna, da ji je pred osmimi leti uspelo organizirati podiplomski študij statistike. Na FDV pa je vzpostavila raziskovalno skupino, katere program je bil v letih 2004 in 2005 uvrščen med najboljše v Sloveniji. S sodelavci je bila na področju že omenjene analize omrežij (bločnega modeliranja) izjemno uspešna in za leto 2007 je prejela ugledno nagrado ameriškega združenja za sociologijo. Letos pa med priznanji in nagradami zagotovo izstopa častni doktorat, ki ga je skupaj s še tremi uglednimi profesorji (med njimi je Nobelovec Samarago) prejela ob 375. obletnici univerze ELTE v Budimpešti. Je edina ženska, ki je na tej univerzi kadarkoli dobila častni doktorat!
 Sicer pa je vajena moške družbe, saj se s statistiko ukvarja pretežno moški svet. Priznava, da ji kot ženski, ki je prihajala iz Jugoslavije, z znanstvene periferije, ni bilo lahko. »Prebiti ta veliki zid in doseči, da te sprejemajo kot znanstvenika, ki ga je vredno poslušati, je trdo delo. Zelo verjetno je bilo nekomu, ki je moški in še morda iz druge države, lažje.«

Kaj jo osrečuje?
Družina (imam dva sinova in krasnega vnuka) in srečanja s prijateljicami, s katerimi si kaj finega skuhamo ter poklepetamo.
Kaj jo spravlja v slabo voljo?
Hudobija ljudi. Moti pa me tudi nesolidarnost – gospodarstvo v tej krizi komaj shaja in tudi v javnem sektorju moramo malo potrpeti. Ne razumem, zakaj bi bili izvzeti. Moramo biti solidarni! Zakaj bi bili nedotaknjeni, če so drugi že tako močno prizadeti.
Kaj bi se rada v življenju še naučila, spoznala?
Verjetno bom šla z mojo statistiko kar v grob! Upam, da si bom ob udeležbah na mednarodnih konferencah uspela utrgati kakšen dan več za ogled mesta, v katerem bom gostovala. Želim si tudi obiskati več koncertov klasične glasbe.