Predstavljamo vam sedem odličnih slovenskih znanstvenic, vi pa se boste morali odločiti, kateri boste oddali svoj glas. Zavedamo se, da naloga še zdaleč ni preprosta.

VELIKA JANINA AKCIJA

Izbiramo znanstvenico leta

Pred štirimi leti smo se v uredništvu Jane odločili, da bomo ljudem poskušali približati znanost in izjemne ženske, uspešne slovenske znanstvenice. Ponosni smo, da vam lahko tudi letos predstavimo sedem raziskovalk, nosilk sprememb, ki se odlikujejo tako po svojih znanstvenih kot družbenih dosežkih, saj raziskovalne rezultate uspešno prenašajo v proizvode in aktivno sodelujejo pri promociji znanosti in vzgoji kadrov. Zaslužijo si našo pozornost!

Pri žlahtnem izboru smo sodelovali z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, s katerega je komisiji za izbor predsedovala dr. Jana Kolar, generalna direktorica Direktorata za znanost, ter Gospodarsko zbornico Slovenije, s katere je pri izbiranju aktivno sodelovala Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS. 

Namen Janine akcije je približati znanost ljudem, hkrati pa zasledovati znanstveno odličnost in vrhunske dosežke. Prav po zaslugi te akcije mnogi spoznavajo, kako zelo aktivne in uspešne so slovenske znanstvenice, a so kljub temu v ospredju v večji meri še vedno moški. Naj omenimo, da nam je marsikatera naša sogovornica potrdila, da se mora prav zato, ker je ženska, pri svojem delu mnogokrat veliko bolj izkazati ter veliko bolj dokazovati. Prav tako ni tako redka prikrita diskriminacija. Ženske se ali ne znajo ali pa dostikrat niti nočejo preriniti v ospredje, čeprav so na kakšnem področju veliko bolj zaslužne in podkovane od svojih moških kolegov. Prav vse pa poudarjajo, da so njihovi dosežki plod skupnega dela krasnih sodelavcev v raziskovalnih skupinah. Zaradi vsega tega je pomembno, da vsaj enkrat na leto njih in njihovo delo postavimo na piedestal.

Prof. dr. Marija Kosec
Doktorica kemijskih znanosti in znanstvena svetnica je vodja Odseka za elektronsko keramiko na Institutu Jožefa Stefana, profesorica za materiale na Univerzi v Ljubljani ter podpredsednica Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana; je vodja centra odličnosti NAMASTE (napredni materiali s tehnologijami prihodnosti) in gostujoča profesorica na univerzah v Švici, na Japonskem in Kitajskem. Njeno področje je raziskovanje elektronske keramike – materialov, imenovanih feroelektriki in piezoelektriki. Ti so zaradi svojih značilnosti med drugim zelo uporabni v ultrazvočni diagnostiki in terapiji. Njene znanstvene dosežke so nagradili s Zoisovo nagrado (2006), Puhovim priznanjem (2009), njen ugled v mednarodni strokovni javnosti pa letošnja prestižna nagrada IEEE za izjemen prispevek k znanosti in tehnologiji priprave feroelektričnih prahov, volumenske keramike ter tankih in debelih plasti le še potrjuje. Je članica svetovne akademije za keramiko in edina ženska članica Inženirske akademije Slovenije.

Prof. Dr. Nina Gunde-Cimerman
Biologinja in doktorica biotehnologije predava biologijo in mikrobiologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na fakulteti za kemijo, na pedagoški fakulteti, v prihodnjem letu pa bo tudi na akademiji za likovno umetnost pri predmetu restavratorstvo: Leta 2005 je bila gostujoča profesorica na Inštitutu za geomikrobiologijo na nemški univerzi v Oldenburgu. Vodi infrastrukturni center Mycosmo in je slovenska predstavnica v številnih mednarodnih organizacijah in združenjih. Uspeh njene raziskovalne ekipe je v preteklem letu odmeval zaradi razvoja inovativne metode za zdravljenje kroničnih ran z izločki ličink muh Lucilla sericata, na podlagi katere je nastalo perspektivno podjetje Lenis, d. o. o. Projekt so na VALOR-forumu v Amsterdamu izbrali za najboljši projekt na evropski ravni. Sicer pa so njena specialnost mikroglive, ki živijo v ekstremnih okoljih, in so potencialni producenti številnih zdravilnih učinkovin, med drugim bi lahko z njihovo pomočjo spremenili rastline v bolj tolerantne na slanost, kar bi bilo izjemno pomembno za svetovno težavo zasoljene zemlje.

Prof. dr. Renata Salecl
Filozofinja, doktorica sociologije in znanstvena svetnica se kot raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani ukvarja z analizo sodobnih družbenih pojavov z vidika psihoanalize ter pravne teorije in kriminologije. Osnovala je predmet psihoanaliza in pravo, ki ga že več kot 15 let poučuje na pravni fakulteti v New Yorku, redna gostujoča profesorica pa je tudi na London School of Economics, kjer je s sodelavci uvedla predmet psihoanaliza in sodobna družba. Objavlja v domačih in tujih publikacijah, je avtorica številnih knjig, ki so prevedene v več tujih jezikov, pred kratkim je v Veliki Britaniji izšla njena nova z naslovom Choice – Izbira. V njej piše o tiraniji izbire – kako nas potrošniška družba spravlja v občutke tesnobe. Njeno raziskovanje odpira vrata v novo razmišljanje.

Dr. Andreja Gomboc
Astronomka s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani kot članica raziskovalne skupine na Astrofizikalnem raziskovalnem inštitutu Univerze Johna Moorsa v Liverpoolu sodeluje pri projektu opazovanja optičnih dvojnikov izbruhov sevanja gama s tremi največjimi robotskimi teleskopi na svetu. Kot članica omenjene skupine je prejemnica nagrade britanskega časnika The Times Higher Education za prispevek k razumevanju najmočnejših eksplozij in hkrati največjih ugank v vesolju ter soavtorica člankov v najuglednejših mednarodnih revijah Nature in Science. Sodeluje tudi pri načrtovani misiji Evropske vesoljske agencije Gaia, ki bo merila razdalje in hitrosti milijarde zvezd v naši galaksiji. Lani je bila nacionalna koordinatorka mednarodnega leta astronomije za Slovenijo, ki je z javnimi opazovanji, predavanji in razstavami približal vesolje širši javnosti.

Prof. dr. Anuška Ferligoj
Redna profesorica za statistiko s fakultete za družbene vede predava statistiko, multivariantne metode, metodologijo družboslovnega raziskovanja in analizo socialnih omrežij na več fakultetah Univerze v Ljubljani in na številnih tujih univerzah. Ukvarja se z metodami multivariantne analize, z analizo socialnih omrežij, z ocenjevanjem zanesljivosti in veljavnosti merjenja in uporabo statističnih metod v različnih znanstvenih disciplinah. Je predstojnica Centra za metodologijo in informatiko na Institutu za družbene vede, redna članica Mednarodnega statističnega inštituta in Evropske akademije za sociologijo. Sodeluje s tujimi institucijami in združenji s področja statistike, metodologije, sociologije, komunikologije, psihologije, ekonomije in medicine. Kot avtorica, soavtorica, urednica ali sourednica je objavila 25 knjig, od tega 12 v angleščini, in je recenzentka ter članica uredniških odborov številnih znanstvenih revij. Za svoje delo je bila nagrajena s številnimi uglednimi nagradami, letos pa je prejela častni doktorat na univerzi Eotvos Lorand (ELTE) v Budimpešti.

Dr. Maja Remškar
Fizičarka z Instituta Jožefa Stefana, kjer na Odseku za fiziko trdne snovi vodi Laboratorij za sintezo anorganskih nanocevk in vrvic, je raziskovalka, ki spada med pionirje nanotehnologije v slovenskem in mednarodnem merilu. Za svoje delo je že prejela Zoisovo priznanje (2001) ter Preglovo nagrado za pomembne znanstvene dosežke (2009). V zadnjih letih se posveča sintezi in strukturnim raziskavam nanomaterialov za industrijska maziva, je soavtorica več mednarodnih patentov in patentnih prijav ter direktorica podjetja za prenos tega znanja v uporabo. Poleg promocije nanotehnologije si prizadeva za ozaveščanje javnosti o varni uporabi nanomaterialov (majhni delci snovi, ki jih dajejo v različne proizvode) oziroma opozarja na nevarnost nanodelcev v okolju, kozmetiki in prehrani.

Dr. Tina Pangršič
Kot najboljša študentka je pred devetimi leti končala študij biologije na biotehnični fakulteti v Ljubljani, leto prej pa še študij glasbe (flavte) na akademiji za glasbo v Ljubljani. Za svoje odmevno doktorsko delo na področju biomedicine je prejela zlati znak Jožefa Stefana, nato pa kot Humboldtova štipendistka odšla na postdoktorski študij v tujino – v skupino za raziskave notranjega ušesa, InnerEarLab na Medicinski fakulteti Univerze v Göttingenu v Nemčiji. Tam se ukvarja s sluhom in raziskovanjem delovanja dlačnih celic notranjega ušesa. Za raziskovalno delo na tem področju je prejela nagrado Ernsta Preussa tamkajšnje medicinske fakultete, izsledke raziskave pa je objavila v prestižni reviji Nature neuroscience.