Piškotki

Da bi vam lahko nudili popolno uporabniško izkušnjo, uporabljamo "piškotke" (cookies).
Z nadaljnjo uporabo našega portala se strinjate z uporabo piškotkov.

Prijetna in umirjena sogovornica navdušeno pripoveduje o ideologiji, ki ji je posvetila zadnjih nekaj let raziskovanja.
Prijetna in umirjena sogovornica navdušeno pripoveduje o ideologiji, ki ji je posvetila zadnjih nekaj let raziskovanja.

Zlati prinašalec za kosilo?

17.04.2012, Mankica Kranjec

Američanka Melanie Joy je profesorica psihologije in sociologije na Massachuttetski univerzi v Bostonu. Vodilna raziskovalka karnizma pojasnjuje, zakaj nekatere živali jemo in zakaj druge obravnavamo kot hišne ljubljenčke.

Američanka Melanie Joy je profesorica psihologije in sociologije na Massachuttetski univerzi v Bostonu. Vodilna raziskovalka karnizma pojasnjuje, zakaj nekatere živali jemo in zakaj druge obravnavamo kot hišne ljubljenčke. Prijetna in umirjena sogovornica navdušeno pripoveduje o ideologiji, ki ji je posvetila zadnjih nekaj let raziskovanja.

Kaj je karnizem?
Predstavljajte si, da ste gost na večerji in gostitelj vam je postregel s slastnim mesnim ragujem. Ko ga na koncu večera prosite za recept, vam odgovori, da je skrivna receptura kilogram mesa zlatega prinašalca. Kakšen bi bil vaš odziv na odgovor? To je lahko odličen primer, kaj karnizem pravzaprav je. Nekatere živali ljubimo, druge jemo. Ta nevidni sistem ustvarja naše doživljanje živali in mesa, ki ga jemo.
Je karnizem način življenja, filozofija ali celo vera?
Zelo dobro vprašanje! Karnizem je ideologija. Temelji na zapletenih družbenih in psiholoških mehanizmih. Veliko ljudi je del te ideologije, ne da bi to sploh vedeli. Gre za prepričanje, ki definira našo izbiro in nam pojasnjuje, zakaj imamo do različnih živali različen odnos.

Kdaj ste sami začeli razmišljati o dvojnem odnosu, ki ga imamo ljudje do živali?
V otroštvu smo pogosto jedli meso, hkrati so me starši učili, da je živali treba imeti rad. Ko človek poglobljeno začne razmišljati, kmalu ugotovi, da je to izključujoče dojemanje živalskega sveta. Tudi sama se dolgo nisem zavedala, da imam dvojna merila. Moje razmišljanje se je korenito spremenilo, ko sem bila zaradi zastrupitve s hamburgerjem v bolnišnici. Takrat sem prenehala jesti meso.

Vas je to zdravljenje spodbudilo k raziskovanju karnizma?
Tako je. To je bil dogodek, ki je spremenil moje zavedanje. Poglobljeno sem začela raziskovati in odkrivati resnice o hrani, ki jo imamo vsak dan na jedilniku. Večina živali, ki jih jemo, je iz umazanih, zelo velikih in prenatrpanih tovarn. Živijo in umrejo v trpljenju in bedi. Tudi ujete morske živali trpijo, vsako leto je v ZDA ubitih več kot 65 milijard živali v reji. Sprva nisem mogla razumeti, kako človek, kot sem jaz – sočuten in racionalen –, resnice o živalih ni sprevidel že prej, a kmalu mi je postalo jasno, da o živalih tako prej nisem razmišljala. Vse študije sem nato posvetila raziskovanju fenomena, imenovanega karnizem. Po končanem doktoratu iz psihologije sem nadaljevala raziskovanje in po vseh zbranih raziskavah in številnih intervjujih, ki sem jih naredila z vegani, vegetarijanci, mesojedci, mesarji in drugimi, napisala priročnik Why We Love Dogs, Eat Pigs and Wear Cows (Zakaj ljubimo pse, jemo pujse in nosimo krave). Knjiga je uvod v karnizem.

Več v Jani št. 16, 17.4.2012

Komentarji

Za komentiranje se moraš prijaviti.
Jana št. 37

Jana št. 37

IZBOR TEDNA: Vinko Möderndorfer, režiser filma Inferno: Ne bomo se sprijaznili z bedo // Renata Ažman pred izidom četrte knjige // Sporočilo belih levov // Mož Jelke Reichman ob njeni 75-letnici // Smo ebolo podcenjevali? // Termalni izviri pred domačim pragom
RSS Facebook

© 2012 Salomon d.o.o.

Vse pravice pridržane